Opis
V trdi zgodovini naše dežele je kruh vedno bil svetinja, pomenil je isto kot življenje, preživetje. To izraža tudi naš jezik, saj mora vsakdo priti do kruha in se pri tem boriti za kruh, nato mora še svojega otroka spraviti do kruha, saj ni vseeno kdo mu kruh reže.
Kruh je vedno bil tudi osrednja »osebnost« vsakega praznika in vseh življenjskih dogodkov – od krstnih do svatbenih pogač, od velikonočnih do božičnih kruhov, od pustnih do martinovih dobrot. Kruh je prinašal srečo ob vseh prelomnih dogodkih v življenju. Oče novorojenca je s kruhom čakal vile rojenice, da bi otroku sodile srečno življenje. Z lectovim srcem je fant zasnubil dekle. Kruh je bilo zadnje darilo, ki ga je dekle dobilo ob odhodu s svojega doma in prvo darilo, ki jo je čakalo na ženinovem domu. Svatbena pogača je mladoporočencema čarala srečo, krstna pogača je otroku prinašala zdravo rast in božični kruh je družini prinašal dobro letino.
Ob prazničnem kruhu si je naš človek znal najtežja dela spremeniti v praznik. Pri žetvi, mlatvi, metvi, ličkanju je sosed pomagal sosedu in prijetno delo in druženje se je vedno končalo ob kruhu in pogači.
Knjiga ČAR KRUHA prinaša ljudske šege, pesmi, reke in pregovore o kruhu na poti od zibelke do groba, od pomladi do zime. Vsebina knjige je vzeta iz dveh knjig Dušice Kunaver DOBER DAN, KRUH in ČAR KRUHA v slovenskem ljudskem izročilu,, ki sta izšli leta 1991 in 2001.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.